Prenosni računalniki so dandanes naprave s katerimi tako rečeno nebi znali živeti. So nepogrešljivi pripomočki s katerimi lahko delamo praktično vse. Lahko jih uporabljamo kot za domačo rabo, kot v podjetjih, trgovinah, v službi oziroma na terenu.
Poznamo več vrst računalnikov. To so superračunalniki, veliki računalniki, miniračunalniki, prenosni računalniki, mikroračunalniki, dlančniki ter tablični računalniki.
Sedaj pa nekaj več o namiznih in prenosnih računalnikih. To je naprava, ki lahko izračuna čisto vse, saj je programirana tako, da lahko rešuje več različnih problemov hkrati. Ima sposobnost shranjevanja podatkov in možnost izvajanja ukazov, ki jih imenujemo programi. Vsebujejo enote s katero lahko današnji prenosni računalniki sploh delujejo. Programska in strojna oprema je ravno tako pomembna, da računalniki delujejo. Funkcije ločimo na periferni in centralni del (vhodno-izhodne enote). Periferni del omogoča branje raznih podatkov, shranjevanje podatkov in izpisovanje rezultatov. Imamo 3 osnovne kategorije perifernih enot. To so vhodne enote, izhodne enote in zunanje pomnilne enote. Centralni del ima tudi tri pomembnejše enote: krmilna enote, aritmetične enote ter centralni pomnilnik.
Strojna oprema prenosnih računalnikov so tisti deli, ki se jih lahko dotaknemo oziroma jih lahko otipamo. Se pravi strojna oprema so vezja, napajalniki, tiskalniki, zasloni, tipkovnice, kabli in razne miške.
Prvi mehanski računalniki so bili: abak, kotomer, logaritemsko računalo in mehanizem iz leta 150-100 pr. n. štetjem. Med 2. svetovno vojno so razvili prve digitalne računalnike, ki so bili tako veliki kot cela večja soba. Pri energiji pa je bil en tak računalnik zelo potraten, saj je porabil toliko energije kot bi jih danes 100 PC-jev (osebnih računalnikov). Sedaj pa imamo prenosne računalnike, katere lahko nesemo sabo!